Nasveti

ZAKON O INTERVENTNIH UKREPIH NA PODROČJU PLAČ IN PRISPEVKOV (ZIUPPP)

ZAKON O INTERVENTNIH UKREPIH NA PODROČJU PLAČ IN PRISPEVKOV (ZIUPPP)

DZ je dne 20.3.2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov, ki bo objavljen v Uradnem listu konec tega tedna, veljati pa bo začel dan po objavi (torej 29.3.2020)! 

 

Zakon predvideva možnost:

1. delnega povračila nadomestila plače za začasno čakanje na delo,

2. povračilo celotnega nadomestila plače za čas odrejene karantene in

3. odlog plačila prispevkov za samozaposlene.

 

Za izvajanje dela zakona, ki se nanaša na delno povračilo nadomestila plače za začasno čakanje (1) in na povračilo nadomestila plače za odrejeno karanteno (2), je pristojen Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, obe povračili pa boste lahko uveljavljali zelektronsko vlogo na zavodovem portalu za delodajalce, in sicer najkasneje v 8 dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do vključno 30. 9. 2020 ali v 8 dneh od uveljavitve interventnega zakona, če je delodajalec delavce na začasno čakanje na delo napotil pred uveljavitvijo interventnega zakona.  

Samozaposleni po interventnem zakonu niso upravičeni do delnega povračila nadomestila za začasno čakanje na delo, je pa za njih zakon predvidel odlog plačila prispevkov, ki zapadejo v plačilo meseca aprila, maja in junija 2020. Odložene prispevke bodo morali upravičenci plačati najkasneje do 31. 3. 2022. V tem obdobju bo odložene prispevke mogoče plačati v enkratnem znesku ali obročno. POZOR: Do predlaganega ukrepa ne bo upravičen samozaposleni, če ima neporavnane obveznosti, ki so zapadle v plačilo do 28. 2. 2020, višje kot 50 eurov in jih ne bo poravnal do 6. 4. 2020. To pomeni, da upravičenec, ki  ima še vedno odprte obveznosti, ki so zapadle do 28. 2. 2020, lahko le-te poravna do 6. 4. 2020 in mu bo avtomatsko brez vloge odobren odlog plačila prispevkov po tem zakonu. Stanje zapadlih obveznosti se lahko preveri prek portala eDavki.

 

  1. V katerih primerih in pod katerimi pogoji pa bodo delodajalci po interventnem zakonu lahko uveljavljali povračilo nadomestila?   

 

  • V skladu zakonom bo država pomagala tistim delodajalcem, ki zaradi epidemije novega koronavirusa ne morejo zagotavljati dela vsaj 30 odstotkom zaposlenim hkrati in jih bodo napotili na začasno čakanje na delo. Enako bo veljalo v primeru, da delavec ne bo prišel na delo zaradi odrejene karantene. Pravico do povračila nadomestila plače delavcem, katerim je odrejena karantena z odločbo Ministrstva za zdravje, ima vsak delodajalec v skladu z ZDR-1, ki izjavi, da za take delavce ne more organizirati dela od doma. 

 

  • Povračilo bo lahko uveljavljala gospodarska družba, zadruga ali fizična oseba, ki zaposluje delavce, ki ugotovi, da zaradi poslovnega razloga začasno ne more zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenih delavcev. Med te delavce se ne vštevajo delavci v času odpovednega roka. Delodajalec, ki zaposluje le enega delavca, pogoj za upravičenost izpolni, če ugotovi, da iz poslovnih razlogov ne more zagotavljati dela za skupno najmanj 50 % delovnega časa delavca v posameznem koledarskem mesecu.

 

  • Delodajalec se mora za upravičenost do delnega povračila zavezati k ohranitvi delovnih mest delavcev najmanj 6 mesecevpo začetku začasnega čakanja na delo.

 

  • Delodajalci ne morejo uveljavljati pravice do delnega povračila

 

• dokler imajo delavci, ki jih želijo napotiti na čakanje, pri neenakomerni razporeditvi ali začasni prerazporeditvi delovnega časa presežek ur v referenčnem obdobju ter se ta presežek lahko izravna. Delodajalci so do delnega povračila vseeno upravičeni, če se v posameznem primeru iz objektivnih razlogov na strani delavca presežek ur ne more izravnati;

• če imajo na dan vloge neplačane zapadle obvezne davčne dajatve in druge nedavčne obveznosti, ki jih pobira davčni organ, v vrednosti 50 EUR;

• če v zadnjih treh mesecih pred mesecem napotitve na čakanje na delo niso redno izplačevali plač in prispevkov za socialno varnost;

• če je nad njimi uveden postopek insolventnosti in prisilnega prenehanja

 

  • Delodajalec lahko posameznega delavca napoti na začasno čakanje na delo pod pogoji po interventnem zakonu za največ 3 mesece. Skladno z obrazložitvijo te določbe po predlogu zakona je razumeti, da se morebitne prekinitve ne vštevajo v to obdobje. To pomeni, da se v obdobje vključenosti posameznega delavca v ukrep ne šteje čas, ko je delavec npr. odsoten zaradi bolezni ali poškodbe, izrabe letnega dopusta, kot tudi čas, ko se delavec na zahtevo delodajalca za določen čas vrne na delo.

 

  • Iz zakona izhaja, da višina delnega povračila nadomestila, ki jo delodajalec izplača v breme zavoda oziroma za katero bo mogoče dobiti povračilo, znaša 40 % nadomestila bruto plače (I bruto), pri čemer je višina povračila omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, določenega v zakonu, ki ureja trg dela, tj. 892,50 EUR bruto.

 

  • Glede časovnih okvirov povračila nadomestila je pomembno poudariti, da bo delodajalec lahko ob izpolnjevanju pogojev nadomestilo uveljavljal po sprejemu interventnega zakona tudi, če delavce že prej napoti na začasno čakanje na delo po postopku iz predloga zakona. Vendar pa v primeru napotitve pred uveljavitvijo zakona ne boste mogli zahtevati povračila za nazaj. Iz obrazložitve predloga zakona izhaja, da v primeru, ko bo delodajalec z vlogo uveljavljal priznanje omenjene pravice najkasneje v osmih dneh od uveljavitve tega zakona, bo, ob izpolnjevanju vseh pogojev po tem zakonu, prav tako upravičen do delnega povračila nadomestila plače, vendar ne za nazaj (t.j. za nadomestila plač, izplačana pred uveljavitvijo tega zakona), ampak zgolj za obdobje po uveljavitvi tega zakona.

 

  • Delodajalec lahko pravico do delnega povračila plače iz razloga čakanja na delo uveljavlja le enkrat in največ za tri zaporedne mesece. Upravičenost lahko traja najdlje do 30. septembra 2020.

 

  • Da bo delodajalec lahko uveljavljal denarno povračilo bo moral izpeljati sledeči postopek in k vlogi predložiti zahtevano dokumentacijo: 
    1. predložitev opisa poslovnega položaja zaradi posledic epidemije (z zahtevano zakonsko vsebino)
    2. ugotovitev poslovnega razloga zaradi posledic virusa (nezmožnost zagotavljanja dela hkrati vsaj 30 % delavcem oziroma v primeru delodajalca z enim zaposlenim najmanj 50 % delovnega časa delavca v posameznem koledarskem mesecu),
    3. posvetovanje s sindikatom, oz. svetom delavcev oz. predhodna seznanitev delavcev
    4. odločitev o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo,
    5. napotitev delavcev na čakanje na delo s pisnim obvestilom oz. napotitvijo, v katerem je določen čas začasnega čakanja na delu, obveznost, da se delavec na zahtevo delodajalca vrne na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter nadomestilo plače,
    6. predložitev pisne izjave, s katero se delodajalec zaveže ohraniti delovna mesta delavcev na začasnem čakanju na delu najmanj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo

 

  • V času začasnega čakanja na delo delavcev mora delodajalec izpolnjevati naslednje obveznosti:
    • izplačevanje nadomestil plače in plačilo prispevkov za socialno varnosti
    • prepoved začetka postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, 
    • prepoved odrejanja nadurnega dela, če se to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo,
    •  predhodno obveščanje ZRSZ, če delodajalec delavca pozove, da se vrne na delo, ali ga na začasnem čakanju na delo nadomesti z drugim delavcem.

 

  • Delodajalec je dolžan tudi ohraniti delovna mesta tistih zaposlenih, ki so pod pogoji interventnega zakona napoteni na čakanje na delo, in sicer 6 mesecev od nastopa čakanja na delo posameznega delavca (glede slednjega bo k vlogi moral priložiti posebno izjavo, ki jo zahteva zakon).

 

  • Če delodajalec ravna v nasprotju z navedenim zgoraj ali ne ohrani zaposlitve skladno z interventnim zakonom, bo moral prejeta sredstva v celoti vrniti. Če delodajalec predhodno ne obvešča zavoda o vrnitvi delavca na delo oziroma zamenjavi delavca na čakanju, bo moral prejeta sredstva vrniti za delavca, v zvezi s katerim je ugotovljena nepravilnost.  

 

  • Skladno z obrazložitvijo predloga zakona ima delodajalec po interventnem zakonu dve ločeni obveznosti 
    • ohranitev delovnih mest najmanj 6 mesecev za tiste, ki so napoteni na čakanje na delo,
    • splošna prepoved odpuščanja oziroma začetkov postopka odpovedi vseh delavcev pri delodajalcu iz poslovnega razloga v času obdobja vključenosti delodajalca v interventni ukrep, torej 3 zaporedne mesece. 

 

Skladno z zakonom navedeno pomeni, da delodajalec v času vključenosti v ukrep npr. ne bo smel začeti postopka kolektivnih odpustov (priprava programa presežnih delavcev, obveščanje sindikata in zavoda za zaposlovanje), kot tudi ne vročiti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Glede na to, da se predlagani zakon glede prepovedi odpuščanja v obdobju vključenosti v interventni ukrep omejuje le na poslovne razloge, lahko v tem obdobju tako delavec kot tudi delodajalec v primeru obstoja razlogov za odpoved odpovesta pogodbo iz vseh drugih razlogov, določenih v ZDR-1. 

Za kakršnen koli strokovni posvet oz. nasvet nas kontaktiirajte na naše objavljene kontaktne podatke. 

| Nazaj
Strokovna odličnost. Individualen pristop.